Približno šestim odstotkom javnih uslužbencev se ta mesec plače ne bodo zvišale

Z oktobrsko plačo bo približno 94 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju dobilo drugi obrok dviga osnovnih plač, ki so bile dogovorjene s plačno reformo. Tako kot v prvem obroku bodo tudi tokrat dobili največ sto evrov bruto. S tem izplačilom bo skupno približno trinajstim odstotkom javnih uslužbencev izplačan celoten dvig osnovne plače, do katerega so upravičeni z reformo. V prvem, februarskem obroku, je celoten dvig prejelo okoli šest odstotkov javnih uslužbencev; med njimi zlasti mladi zdravniki in nekateri drugi poklici v zdravstvu, ki so bili občutnega dviga plače deležni še pred začetkom pogajanj o plačni reformi. Pa tudi zaposleni na dnu plačne lestvice, ki so bili pod minimalno plačo in ki opravljajo preprosta dela, za katera ne potrebujejo specifičnih kompetenc, med njimi denimo čistilke in strežnice.

Plače se zvišujejo tudi funkcionarjem, izjema so poslanci in predstavniki izvršilne veje oblasti; predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, ki bodo dobili višje plače z novim sklicem parlamenta, ko jim bosta že vračunana dva letošnja obroka.

V letošnjem letu bodo tako za osnovne dvige plač in prevedbo na novo plačno lestvico, na kateri nihče od zaposlenih nima več osnovne plače nižje od minimalne, iz proračuna odšteli 368 milijonov evrov, kar je za 18 milijonov evrov več od predvidenega zneska, sicer 1,4 milijarde evrov vredne plačne reforme, ki bo v celoti izpeljana januarja 2028.

Masa za plače za štiri odstotke višja od predvidenih izračunov

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo in namestnice vodje vladne pogajalske skupine Mojce Ramšak Pešec se masa za plače v javnem sektorju ne bo povečala zgolj zaradi učinkov plačne reforme - v vladi so ocenili, da se bo masa v primerjavi z lanskim letom zvišala za sedem odstotkov, a se bo, brez vključene božičnice, v resnici kar za enajst odstotkov -, temveč so nanjo vplivali še nekateri drugi dejavniki, izpogajani v plačnih stebrih. In sicer naj bi to bili, kot pravi Ramšak Pešec: plačilo povečane pedagoške obveznosti za učiteljice in učitelje, nova delovna mesta v zdravstvu, izplačilo "supernadur" (gre za nadure nad 170 nadur letno, op. p.) v zdravstvu in tudi možnost uvrščanja novo zaposlenih v višje plačne razrede od izhodiščnih.

A z dogovorom o dvigu plač pogajanja med vlado in javnim sektorjem še niso končana. Po stebrih še vedno potekajo pogajanja o kriterijih za izplačilo delovne uspešnosti, saj bo z letom 2026 združena redna delovna uspešnost in uspešnost iz naslova povečanega obsega dela. In prav tu se je zapletlo na ravni posebne delovne skupine, ki jo vodi generalni direktor direktorata za javni sektor, Peter Pogačar.

Težava naj bi, po naših informacijah, nastala pri različnem pogledu na izračun prihrankov za namen izplačevanja delovne uspešnosti, pri čemer je z zakonom določeno, da mora biti polovica prihrankov izplačana za delovno uspešnost. Vlada naj bi v nasprotju z dosedanjo prakso med zasedena delovna mesta želela šteti tudi študentsko delo in podjemne pogodbe, s čimer se sindikati ne strinjajo, saj bi to bistveno zmanjšalo znesek prihrankov, s tem pa bi se tudi zmanjšal znesek, ki bi ga lahko izplačali za delovno uspešnost. Posledično naj bi vladna stran odstopila od izdaje navodila.

Zaradi tega, pa tudi pisnega navodila finančnega ministra in vodje vladne pogajalske skupine Klemna Boštjančiča, da naj proračunski porabniki, če nimajo zagotovljenih sredstev, ne posegajo po možnosti večje fleksibilnosti pri določanju dodatnih plačnih razredov za že zaposlene kakor tudi novo zaposlene, so sindikati zahtevali pogajanja. Vladna in sindikalna stran bosta te teme razčiščevali v petek.